Teorije zarote so posebna podvrsta dezinformacij. In so – in bodo – z nami za vedno, saj se tudi speče teorije pogosto obujajo, ker jih nove generacije prvič odkrijejo in se jim zdijo fascinantne.

Razkritje posameznih teorij ima zelo omejen doseg in vlogo v dolgoročnem odnosu med družbo in zarotami. Z nadaljevanjem in nadgradnjo našega prejšnjega dela na področju dezinformacij želimo podrobno preučiti tipologijo, specifične značilnosti, kognitivne mehanizme in vektorje vpliva teorij zarote.

Ostajali bomo na področju izobraževanja, kjer se še vedno dela malo ali nič, in vključili učitelje in učence v praktične scenarije, kjer dekonstruirajo teorije zarote, raziskujejo njihove različne elemente in celo preizkusno zgradijo lastno teorijo zarote. Pomemben del projekta bo vpliv teorij zarote na družbene sisteme in predvsem povezava s prioriteto aktivnega državljanstva. Dobro vemo, da so zlasti dezinformacije in teorije zarote namenjene spodkopavanju zaupanja javnosti v institucionalno avtoriteto in strokovno znanje, sejejo zmedo ter vzbujajo strah in negotovost. Zato bi razvoj naše lastne različice testa lahkovernosti, osredotočenega na izobraževanje, razkril obseg potencialne in dejanske škode.

Učenci – in učni proces – so izjemno ranljivi za dezinformacije, pogosto nimajo ustreznih filtrov, šole in akademije pa nimajo sredstev za zagotavljanje varnega informacijskega okolja. Z velikimi količinami informacij, ki jih v množičnem obsegu proizvajajo celo novi uporabniki digitalnih informacij, postane problem še bolj izrazit. Njegov vpliv močno presega osebna prepričanja in se razteza na učni proces in učno komunikacijo, na osebno zdravje, finance, demokratično sodelovanje in družbeno angažiranost.