Vse se je začelo v drugi polovici leta 2015. Kot že mnogo let do tedaj sem raziskoval znanstvena odkritja in teorije, ki bi mi pomagale razumeti, kako možgani sprejemajo in procesirajo signale za bolečino in kako jih utišati. Nato sem bil pripravljen narediti korak naprej. V začetku 2016 sem začel brezplačni spletni tečaj Nevroznanosti pri Harvardu. Zakrpati sem moral številne luknje v znanju, saj se je moja kariera navezovala na poslovno svetovanje in izobraževanje odraslih.

Nevroznanost je bila vendarle samo začetek, saj sem vedno, ko sem naletel na povezavo, povezano s tem področjem, kliknil in odkrival nova znanja. Tako sem se spoprijateljil z nevroanatomijo, kognitivno znanostjo in kognitivno lingvistiko, biologijo človeške evolucije. Pogosto sem razširil in menjal področje svojega proučevanja. Krožil sem med nekaterimi najboljšimi profesorji iz MIT-a, Harvarda, Stanforda, Berkeleya, kot so Marvin Minsky, Robert Sapolsky, George Lakoff, Noam Chomsky, Steven Pinker. Vse to je povzročilo nekakšno odvisnost, da sem vsako prosto minuto namenil temu.

Vzporedno s tem je svet živel z na novo odkrito močjo dezinformacij, ki so bile prisotne vsepovsod, v vseh novicah in v vseh javnih diskurzih. Zdelo se je, da nihče ne namerava storiti ničesar glede tega. Dezinformacij so se posluževali tako mediji in novinarji kakor tudi populisti in politiki v vsaki pomembnejši politični bitki. In bilo je učinkovito ter brez vsakršnih posledic.

Nato sem dojel, da če obstaja kakšen protistrup za okužbo z dezinformacijami (informacijska motnja, kot jo precej spretno poimenuje dr. Claire Wardle), je le-ta verjetno v domeni medija s fokusom na hitro zbledelem medijskem svetu. To zame ni bilo dovolj. Strinjam se s pomembnostjo, toda zame kot učitelja/izobraževalca je veliko večjo skrb predstavljalo, kaj se zgodi z dezinformacijo, ko se prah okoli nje poleže (kar se zgodi z vsemi informacijami). Nato tiho preži in čaka študenta s pisno nalogo, ki oživi dezinformacijo, jo še izbrusi in predstavi kot del gradiva. S tem samo še okrepi verigo nepravilnosti do te mere, da jo objavi na internetu. To so študenti, ki bodo postali našo odvetniki, zdravniki in – seveda, učitelji.

Tako se je rodil De Facto. To je sedaj moje poslanstvo.