Dezinformacijske igre
Vaš varen prostor za igre in izzive, povezane z dezinformacijami in misinformacijami!
Študija primera: Atomska moč
Atom ni tako strašljiv? Kakšne so možnosti in priložnosti za razvoj jedrske energije v svetu ob vseh podnebnih spremembah, ki ga pestijo? Po katastrofi v Černobilu leta 1986 so jedrske elektrarne kot način pridobivanja električne energije pričele hitro izgubljati na svoji priljubljenosti. Leta 2012 je odpoved reaktorja v Fukušimi na Japonskem na koncu vodila do potopa jedrske energije. Pa vendarle so mnenja svetovnih voditeljev kot tudi širše javnosti v povezavi z jedrsko energijo razdvojena, še posebej v državah, v katerih jedrske elektrarne igrajo pomembno vlogo. Jedrske elektrarne vzbujajo veliko pomislekov. Njihovo delovanje in neprijetni spomini na katastrofalne posledice so postali mitski, okoli te tematike pa se je pojavilo zelo veliko tako imenovanih lažnih novic, ki tej tehnologiji niso naklonjene, saj ustvarjajo ozračje strahu, groženj in družbenega odpora.
Priporočeno za: srednješolci, starejši od 16 let, študenti na fakultetah, udeleženci v izobraževalnih programih za odrasle.
Oznake: jedrska energija, okolijska varnost, energetski stroški, trajnostna energija
Sestavni blok 5. Ali jedrski reaktor deluje kot atomska bomba?
V vsej zgodovini človeštva sta nam večinoma najbolj poznani dve eksploziji atomske bombe, ki sta se zgodili med drugo svetovno vojno na Japonskem. Uničenje, smrtne žrtve in beda je bila tako velika, da nam že sama misel na to po žilah požene kri. Zagotovo ni med nami nikogar, ki bi si to želel doživeti. Je jedrski reaktor enako nevaren kot jedrsko orožje? Je način njegovega delovanja enak ali različen od načina delovanja jedrskega orožja? Po mnenju znanstvenikov je v reaktorju elektrarne postopek cepitve izotopa urana počasen, nadzorovan in omejen, medtem ko je delovanje jedrskega orožja hitro in nekontrolirano. Poleg tega je vsebnost cepljivega urana v reaktorju od 3 do 5%, medtem ko je pri jedrskem orožju 90%. Se nam je torej jedrske elektrarne potrebno bati enako kot atomske bombe? Ali je jedrski reaktor enako nevaren kot atomska bomba? Ob koncu tega modula boste učencem pomagali odkriti dejstva njihovih tematik.
Priporočeni viri
Besedila
1. Prednosti in slabosti jedrske energije
https://www.esvet.si/jedrska-energija/prednosti-slabosti-jedrske-energije [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
2. Pomen in delovanje jedrske elektrarne
https://www.esvet.si/novice/pomen-jedrske-energije-v-cistem-energetskem-sistemu [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
https://www.esvet.si/jedrska-energija/kako-deluje-jedrska-elektrarna [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
3. Zaupanje v jedrsko energijo raste
https://www.delo.si/novice/okolje/jedrska-energija-postaja-sprejemljivejsa.html [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
4. Največje jedrske nesreče v zgodovini
https://www.delo.si/assets/media/other/20110425//0420__JedrskaNesreca.pdf [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
https://www.rtvslo.si/svet/jedrske-nesrece-ki-so-pretresle-svet/88849 [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
5. Prispevek "Filmska industrija potencira strah pred jedrsko energijo"
https://www.24ur.com/popin/film_tv/filmska-industrija-potencira-strah-pred-jedrsko-energijo.html [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
Memi
Video posnetki
1. Video posnetek o razlogih, zakaj je jedrska energija tako grozna (celoten video posnetek)
2. Nenavadna radioaktivna flurescenca v jedrskem reaktorju (celoten video posnetek)
Radioaktivna flurescenca v jedrskem reaktorju med termonuklearno reakcijo od blizu. Spoznajte razloge za takšen pojav in odkrijte nova dejstva o Černobilu, jedrskemu sevanju in delovanju jedrskega reaktorja in jedrske elektrarne.
3. Video posnetek o uranu – najbolj nevarni kovini na svetu (celoten video posnetek)
4. Video posnetek o dvanajstih načinih, kako je HBO spremenil oziroma priredil zgodbo o Černobilu.
Video posnetek prikazuje, kaj v tej dramatizirani različici dogodkov resnično in kaj prirejeno.
Učni izidi
Učni izzidi predstavljajo kompetence, ki naj bi jih učenci razvili kot rezultat usposabljanja:
1. Učenec razume in zna razložiti ključna globalna vprašanja, povezana s proizvodnjo jedrske energije.
2. Učenec razpravlja o najbolj znanih mitih, povezanih z jedrsko energijo.
4. Učenec razpravlja o okoljskih vprašanjih, povezanih s proizvodnjo jedrske energije.
5. Učenec predstavi in razume argumente obeh vidikov tematike.
6. Učenec razume in zna podati primere vpliva motivacijske kognicije na mnenja in naravo okvirjev.
7. Učenec razloži načine, kako prepoznati pristranskost v besedilnih sporočilih in video posnetkih.
Priporočene učne metode
> Iskanje informacij
> Primerjava informacij
> Argumentiranje
> Skupinsko delo
> Razprava
> Nizanje idej
> Uporaba in preverjanje virov informacij
Priporočene učne aktivnosti
> Na začetku predstavite, kakšen je pogled na tematiko na globalni ravni. Pomembno je, da se učenci zavedajo, da se bodo pri delu osredotočali na razvoj in vprašanja na globalni ravni. Vse to je povezano z jedrsko energijo, jedrsko elektrarno, njenimi prednostmi in slabostmi, proizvodnim procesom, varnostjo tako za ljudi kot okolje, koristmi in stroški.
> Najprej naj učenci podajo svoje izjave o njihovih preferencah. Najverjetneje bodo nekateri jedrski energiji naklonjeni, spet drugi pa se bodo zavzemali za zeleno energijo. Na podlagi podanih stališč pa nato razdelite razred in oblikujte dve skupini.
> Vsako skupino prosite, da v poljubnem vrstnem redu preveri vire, ki so na voljo. Vsaka skupina si beleži ključne ugotovitve in argumente v podporo lastnemu stališču, hkrati pa snuje argumente, s katerimi nasprotuje stališču druge skupine.
> Med skupinami poskrbite za pretočnost informacij. Učencem že na začetku povejte in jih večkrat opomnite, da se lahko prestavijo v drugo skupino, če se bolj strinjajo z drugimi argumenti in viri.
> Obe skupini naj na kratko predstavita svoje ugotovitve. Za vsako stališče navedite argumente za in proti. Učence prosijo, da dosežejo dogovor. Poiščite razumen kompromis in svoje odločitve oziroma predlagane rešitve podkrepite z dejstvi.
> Pogovorite se, če je možno, da se »vaša rešitev« razlikuje od države do države oziroma od regije do regije. Navedite razloge zakaj. Ali lahko v zvezi s tem vprašanjem govorimo o okvirih? Kako bi te okvire opredelili?
> Pojasnite, kako deluje preverjanje dejstev in virov. Razred razdelite v dve skupini, pri čemer lahko obdržite skupine, takšne kot so bile na začetku, ali pa učence premestite na podlagi dinamike v skupini. Skupine prosite, da ponovno ovrednotijo niz dveh virov (članka št. 2 in 4 ter članek št. 3 in video posnetek št. 3). Vsaka skupina naj pripravi kratko predstavitev, v kateri predstavi svoje ugotovitve, o katerih se nato tudi pogovorite. Določite in pogovorite se o pristranskosti in kako jo lahko prepoznate. Na podlagi informacij o pristranskosti, ki ste jih pridobili v zadnji vaji, zberite celoten razred in si skupaj oglejte video posnetek št. 2. Video posnetek nato tudi ocenite glede na pristranskost.
> Pogovorite se o možnih posledicah napačnih informacij in dezinformacij.
De Facto stebri
Okviri in okvirjanje: Pojasnite koncept in prosite učence, da razmislijo, če je razpravo o varnosti jedrskih elektrarn možno obravnavati s pomočjo okvirov. Poskusite jih tudi določiti. Ali jedrski reaktor deluje na enak način kot atomska bomba in ali je enako nevaren kot atomska bomba?
Motivacijska kognicija: Pojasnite, kaj motivacijska kognicija sploh je in navedite primere, pri čemer uporabite pravkar dokončano aktivnost (npr. uporaba določenih virov, na katere vpliva) – naštejte in navedite številne možne primere motivacijske kognicije.
Sistemska vzročnost: Pojasnite, kaj sistemska vzročnost je. Učence prosite, da razmislijo in se pogovorijo o tem, če globalna razprava o zeleni energiji, običajnih virih energije in jedrski energiji zajema lastnosti vprašanja, ki se ujemajo z vzorcem sistemske vzročnosti.
Opozorilo
Izbral/-a si temo s področja dezinformacijskih iger. Prosimo, bodi pozoren/-a, da to območje gosti ali povezuje do virov, ki vsebujejo dezinformacije ali misinformacije. Prisotnost takšnih materialov naj bi pomagala pri razvijanju in ohranjanju veščin za krmarjenje in odkrivanje dezinformacij. Za dosego takšnega cilja – in s čistim namenom – noben od teh gradiv ni posebej označen kot resničen ali neresničen.