Dezinformacijske igre
Vaš varen prostor za igre in izzive, povezane z dezinformacijami in misinformacijami!
Študija primera: Atomska moč
Atom ni tako strašljiv? Kakšne so možnosti in priložnosti za razvoj jedrske energije v svetu ob vseh podnebnih spremembah, ki ga pestijo? Po katastrofi v Černobilu leta 1986 so jedrske elektrarne kot način pridobivanja električne energije pričele hitro izgubljati na svoji priljubljenosti. Leta 2012 je odpoved reaktorja v Fukušimi na Japonskem na koncu vodila do potopa jedrske energije. Pa vendarle so mnenja svetovnih voditeljev kot tudi širše javnosti v povezavi z jedrsko energijo razdvojena, še posebej v državah, v katerih jedrske elektrarne igrajo pomembno vlogo. Jedrske elektrarne vzbujajo veliko pomislekov. Njihovo delovanje in neprijetni spomini na katastrofalne posledice so postali mitski, okoli te tematike pa se je pojavilo zelo veliko tako imenovanih lažnih novic, ki tej tehnologiji niso naklonjene, saj ustvarjajo ozračje strahu, groženj in družbenega odpora.
Priporočeno za: srednješolci, starejši od 16 let, študenti na fakultetah, udeleženci v izobraževalnih programih za odrasle.
Oznake: jedrska energija, okolijska varnost, energetski stroški, trajnostna energija
Razvil:
Ta modul zajema zelo priljubljeno razpravo o vplivu jedrskih elektrarn na okolje. Človek okolje, v katerem prebiva že več sto let, s svojim delovanjem tudi onesnažuje. Pričelo se je v 18. stoletju z industrijsko revolucijo v Angliji in se nato kasneje, v drugi polovici 20. stoletja, preko Evrope razširilo skoraj po vsem svetu. V zadnjih letih pa se veliko držav in različnih organizacij zavzema za izboljšanje tega stanja. Sprejema se več odločitev, s katerimi bi pripomogli k zmanjšanju onesnaženosti okolja in hkratnemu zmanjšanju emisij škodljivih snovi na najrazličnejših področjih gospodarstva, industrije in vsakdanjega življenja. Pri jedrskih elektrarnah ni emisij toplogrednih plinov, v okolje onesnaževala ne uhajajo, odpadne snovi, ki nastajajo med proizvodnjo energije pa se ustrezno skladiščijo na varnih mestih in ostajajo pod strogim nadzorom. Pri jedrskih elektrarnah ni emisij škodljivega prahu, žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, toplogrednih plinov in težkih kovin. Ste morda kdaj pomislili, da vseeno proizvajajo druge škodljive snovi, ki imajo vendarle negativen vpliv na okolje? Dokaj pogosto lahko opazite, kako iz dimnikov jedrskih elektrarn uhajajo ogromni oblaki dima, kajne? Ali to ni škodljivo za okolje? Ko boste dokončali ta modul, boste študentom pomagali odkriti dejstva, razumeti dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje njihovih mnenj, zato da bodo o verodostojnosti podanih informacij lahko sami presojali.
Dandanes človek proizvede veliko različnih odpadkov. To je v prvi vrsti povezano s potrošniškim življenjskim slogom, še zlasti tistih, ki bivajo v bogatejših in bolje razvitih državah v Evropi in Severni Ameriki. Tega se zavedamo že nekaj časa, zato se trudimo prispevati k zmanjšanju količine odpadnega materiala in povečati uporabo materialov, ki jih je moč reciklirati. Na primeru jedrskih elektrarn se je izkazalo, da je 96% jedrskih odpadkov mogoče reciklirati. Preostalih 4% pa je zaščitenih v posebnih silosih, ki so globoko pod zemljo. Toda kako lahko z gotovostjo vemo, ali se toliko odpadkov iz elektrarn tudi zares reciklira? In kaj se z odpadki, ki so globoko pod zemljo, zgodi, ko preteče nekaj časa? Je res to vse skupaj varno za okolje in človeka?
O radioaktivnem sevanju govorimo tako rekoč že iz časov Marie Skłodowska-Curie in njenega moža, Piotr Cuire, ki sta razvila teorijo radioaktivnosti, vključno s tehnikami ločevanja radioaktivnih izotopov in odkrila dva radioaktivna elementa – polonij in radij. S časom so njuna dognanja pričeli uporabljati na različnih področjih, od energije, medicine, znanosti, tehnologije in industrije, kot tudi arheologije in umetnosti. Danes je eden najpogostejših načinov uporabe jedrskega sevanja zdravljenje raka. Prav zaradi tega ima jedrsko sevanje tudi veliko prednosti. Seveda pa ima, tako kot vse ostalo v naših življenjskih, tudi nekaj slabosti. In le-teh se človek običajno najbolj boji. Torej, ali jedrska elektrarna oddaja okolju škodljivo sevanje? Ali s tem ogroža zdravje in življenja ljudi? Ali je mogoče preučiti stopnjo sevanja, ki ga proizvede jedrska elektrarna? Ali mora jedrska elektrarna imeti varnostne ukrepe, na podlagi katerih bi se dovoljevalo delo v in življenje ob njej? Kakšna je količina sevanja, ki smo je na letni ravni deležni z virov, ki so nam bližje, kot na primer sevanja tal, sevanje pri medicinskih postopkih, npr. navadni rentgen zob. Če želite vedeti več o resnicah in mitih glede sevanja jedrskih elektrarn, si preberite ta modul.
V zadnjem času smo priča vse hitrejši in stalni rasti cen energije, tovrstni izdatki pa so tudi v proračunih gospodinjstev vse bolj opazni. Naša denarnica pa ne občuti zgolj neposrednih stroškov energije, ki jo porabi v našem gospodinjstvu. Energija se namreč potrebuje za prav vse – za pridelavo hrane, osvetlitev cest in ulic, omogočanje uporabe različnih naprav, za pogon električnih avtomobilov in še za veliko več ostalih stvari. Vse to pa je povezano z vsakdanjimi stroški – neposrednimi in posrednimi. Skratka, stroški energije so pomembni tako za gospodarstvo kot za vsakega posameznika, zato je ključnega pomena, da so kar se da nizki. Od kod pa lahko dobimo tako poceni energijo? Iz običajnih elektrarn, elektrarn na premog, hidroelektrarn, elektrarn na veter ali jedrskih elektrarn? Ali celo iz solarnih panelov? Kateri vir energije je najbolj donosen? Kateri vir proizvaja najcenejšo energijo? In ali jo je dovolj za vse ljudi na svetu? Katere stroške je potrebno upoštevati (stroški gradnje in zagona elektrarne, obratovalni stroški), če bi donosnost vira energije želeli čim bolj objektivno oceniti tako z vidika vsakega posameznika kot z vidika celotnega gospodarstva? Če želite izvedeti odgovore na ta vprašanja, preberite spodnje gradivo.
V vsej zgodovini človeštva sta nam večinoma najbolj poznani dve eksploziji atomske bombe, ki sta se zgodili med drugo svetovno vojno na Japonskem. Uničenje, smrtne žrtve in beda je bila tako velika, da nam že sama misel na to po žilah požene kri. Zagotovo ni med nami nikogar, ki bi si to želel doživeti. Je jedrski reaktor enako nevaren kot jedrsko orožje? Je način njegovega delovanja enak ali različen od načina delovanja jedrskega orožja? Po mnenju znanstvenikov je v reaktorju elektrarne postopek cepitve izotopa urana počasen, nadzorovan in omejen, medtem ko je delovanje jedrskega orožja hitro in nekontrolirano. Poleg tega je vsebnost cepljivega urana v reaktorju od 3 do 5%, medtem ko je pri jedrskem orožju 90%. Se nam je torej jedrske elektrarne potrebno bati enako kot atomske bombe? Ali je jedrski reaktor enako nevaren kot atomska bomba? Ob koncu tega modula boste učencem pomagali odkriti dejstva njihovih tematik.
Najverjetneje se prav vsi spominjamo številnih terorističnih napadov, ki so se pred nekaj leti zgodili v več evropskih državah. Teroristični napadi se dogajajo v različnih državah po svetu. Njihova tarča so bodisi nemočni posamezniki na ulicah mest, javne zgradbe, letališča ali vse tisto, kar je pomembno za gospodarstvo. Razlogi tovrstnih napadov so si med seboj tudi zelo različni, vsi pa vodijo do večjega števila smrtnih žrtev. Vprašanje je, če jedrske elektrarne lahko postanejo tarča terorističnih napadov? Odgovor na to je najverjetneje pritrdilen. Tega namreč ni mogoče izključiti. Posledice takšnih napadov pa so vendarle lahko katastrofalne. Toda, kakšna pa sploh je verjetnost, da se bodo teroristi spravili ravno na jedrsko elektrarno in da bo njihov napad hkrati tudi uspešen. To je enostavno treba preveriti. Gradiva v tem modulu vam bodo pri tem v pomoč.
Opozorilo
Izbral/-a si temo s področja dezinformacijskih iger. Prosimo, bodi pozoren/-a, da to območje gosti ali povezuje do virov, ki vsebujejo dezinformacije ali misinformacije. Prisotnost takšnih materialov naj bi pomagala pri razvijanju in ohranjanju veščin za krmarjenje in odkrivanje dezinformacij. Za dosego takšnega cilja – in s čistim namenom – noben od teh gradiv ni posebej označen kot resničen ali neresničen.