Študija primera: Atomska moč
Atom ni tako strašljiv? Kakšne so možnosti in priložnosti za razvoj jedrske energije v svetu ob vseh podnebnih spremembah, ki ga pestijo? Po katastrofi v Černobilu leta 1986 so jedrske elektrarne kot način pridobivanja električne energije pričele hitro izgubljati na svoji priljubljenosti. Leta 2012 je odpoved reaktorja v Fukušimi na Japonskem na koncu vodila do potopa jedrske energije. Pa vendarle so mnenja svetovnih voditeljev kot tudi širše javnosti v povezavi z jedrsko energijo razdvojena, še posebej v državah, v katerih jedrske elektrarne igrajo pomembno vlogo. Jedrske elektrarne vzbujajo veliko pomislekov. Njihovo delovanje in neprijetni spomini na katastrofalne posledice so postali mitski, okoli te tematike pa se je pojavilo zelo veliko tako imenovanih lažnih novic, ki tej tehnologiji niso naklonjene, saj ustvarjajo ozračje strahu, groženj in družbenega odpora.
Priporočeno za: srednješolci, starejši od 16 let, študenti na fakultetah, udeleženci v izobraževalnih programih za odrasle.
Oznake: jedrska energija, okolijska varnost, energetski stroški, trajnostna energija
Sestavni blok 6. Ali lahko jedrske elektrarne postanejo tarča teroristov?
Najverjetneje se prav vsi spominjamo številnih terorističnih napadov, ki so se pred nekaj leti zgodili v več evropskih državah. Teroristični napadi se dogajajo v različnih državah po svetu. Njihova tarča so bodisi nemočni posamezniki na ulicah mest, javne zgradbe, letališča ali vse tisto, kar je pomembno za gospodarstvo. Razlogi tovrstnih napadov so si med seboj tudi zelo različni, vsi pa vodijo do večjega števila smrtnih žrtev. Vprašanje je, če jedrske elektrarne lahko postanejo tarča terorističnih napadov? Odgovor na to je najverjetneje pritrdilen. Tega namreč ni mogoče izključiti. Posledice takšnih napadov pa so vendarle lahko katastrofalne. Toda, kakšna pa sploh je verjetnost, da se bodo teroristi spravili ravno na jedrsko elektrarno in da bo njihov napad hkrati tudi uspešen. To je enostavno treba preveriti. Gradiva v tem modulu vam bodo pri tem v pomoč.
Priporočeni viri
Besedila
1. Prednosti in slabosti jedrske energije
https://www.esvet.si/jedrska-energija/prednosti-slabosti-jedrske-energije [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
2. Jedrska energija - grožnja ali rešiteljica?
https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/jedrska-energija-groznja-ali-resiteljica/ [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
3. Jedrski terorizem kot sodobni varnostni problem (diplomsko delo)
http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_skoda-marko.pdf [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
4. Nevarnosti plavajoče jedrske elektrarne v Rusiji
https://si.rbth.com/science/84807-plavajoca-jedrska-elektrarna [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
5. Hekerski napadi na nuklearke
http://www.times.si/svet/kaj-ce-bi-zavzeli-se-jedrske-elektrarne--360b7129fb04df2980ff57f39e1ed6408d8a5b25.html [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
Učni izidi
Učni izzidi predstavljajo kompetence, ki naj bi jih učenci razvili kot rezultat usposabljanja:
1. Učenec razloži dejavnike, ki vodijo do raznolikosti mnenj glede virov energije.
2. Učenec razpravlja o najpogostejših argumentih za in proti različnim vrstam virov energije, zajetim v študiji primera.
3. Učenec razume, kako posamezni okviri in motivacijska kognicija oblikujejo naše značilnosti kot porabnikov energije
Priporočene učne metode
> Iskanje informacij
> Primerjava informacij
> Argumentiranje
> Skupinsko delo
> Razprava
> Nizanje idej
> Uporaba in preverjanje virov informacij
> Uporaba orodja za izdelavo miselnih vzorcev
> Priprava nabora ustreznih informacij in seznama značilnosti
Priporočene učne aktivnosti
> Učence vprašajte, če se teroristov bojijo. Prosite jih, da navedejo 2-3 razloge za teroristične napade. Odgovore zapišite na skupen seznam in označite tiste, ki se najpogosteje uporabljajo. Vprašajte jih tudi, če so že kadarkoli videli ali slišali za kakšen teroristični napad?
> Preučite vire. Učence razdelite v 2-3 skupini in vsako skupino prosite, naj preuči 2-3 vire. Učenci naj si delajo zapiske.
> Učence vprašajte, če so med preučevanjem virov naleteli na trditev, ki je bila bodisi zelo smešna ali pa zelo neumna. Pustite jih, da svoja opažanja tudi razložijo. Opazujte, če kdo drug v skupini meni, da temu ni tako in želi izraziti svoje mnenje. Skrbite, da ozračje ostaja sproščeno in da je aktivnost zabavna. Pričnite pogovor o tem, zakaj lahko določene trditve različni ljudje istočasno dojemajo kot smešne ali neumne, pomembne ali nepomembne, itd.
> Učence prosite, da v parih izdelajo memote, povezane s to dotično tematiko. Iz tega lahko morda naredite tudi tekmovanje, zato učence prosite tudi, da razmislijo o tem, kakšna bi lahko bili kriteriji v okviru tega tekmovanja. Bo največ točk dobil najbolj smešen memo, morda najbolj ironičen ali pa tisti, v katerem bo skritega največ sarkazma? Učencem pokažite brezplačen generator memotov in vsako ekipo prosite, da odda največ 2 predloga. Glasujejo naj vsi učenci in to na podlagi kriterijev, ki so jih določili sami.
De Facto stebri
Okviri in okvirjanje: Pogovorite se o tem, kako stereotipi (okviri) prihajajo do izraza skozi celotno študijo primera. Učence prosite, da razmislijo, če je o varnosti jedrske energije, jedrskih elektrarnah in potencialnih terorističnih napadih mogoče razpravljati s pomočjo okvirov. Te okvire poskusite tudi določiti.
Sistemska vzročnost: Učence prosite, da razmislijo in se pogovorijo, ali tveganje terorističnih napadov na globalni ravni predstavlja značilnosti zadeve, ki se ujema z vzorcem sistemske vzročnosti.
Dodatna spletna orodja
Brezplačni spletni meme generatorji:
http://memebetter.com/generator
https://clideo.com/meme-maker
https://imgflip.com/memegenerator
https://makeameme.org/upload
Opozorilo
Izbral/-a si temo s področja dezinformacijskih iger. Prosimo, bodi pozoren/-a, da to območje gosti ali povezuje do virov, ki vsebujejo dezinformacije ali misinformacije. Prisotnost takšnih materialov naj bi pomagala pri razvijanju in ohranjanju veščin za krmarjenje in odkrivanje dezinformacij. Za dosego takšnega cilja – in s čistim namenom – noben od teh gradiv ni posebej označen kot resničen ali neresničen.