Motivacijska kognicija je pomemben koncept pri razumevanju zaznavanje sveta in zakaj težimo k nerealno visoki stopnji zaupanja informacijam, ki jih dobimo od ljudi, ki so nam blizu in ki jih visoko cenimo ter od članov skupin, katerim pripadamo – v nasprotju z drugimi ljudmi in člani drugih skupin.

Študije kažejo, da motivacija vpliva na kognicijo na različnih področjih, vključno s samo-zaznavanjem, dojemanjem oseb in odnosov med skupinami. Takšni družbeni konteksti aktivirajo naloge, ki razvrstijo informacije, pridobljene na različnih stopnjah: vizualno zaznavanje, pozornost, spomin, sprejemanje odločitev. Razumevanje strukture motivacijske kognicije je ključno za zmanjšanje škodljivih posledic stereotipnega razmišljanja. Samopoveličevalni percepcijski stereotip je opazen pri osebah, ki jim pogosto zaupamo: več kot 90 % profesorjev meni, da je njihovo delo boljše od del njihovih študentov, CIA-analitiki precenijo točnost svojih napovedi za prihodnje dogodke, prav tako tudi zdravniki preveč samozavestno ocenjujejo svoje medicinsko znanje (Dunning, 2004). Podobno kot ljudje, ki želijo živeti v povezanem in konsistentnem svetu (glej Okviri kot konteksti razmišljanja). To vodi k temu, da ljudje prepoznavajo vzorce, kjer jih ni, zaznavajo povezavo nad naključnimi dogodki in prilagodijo odnos tako, da sovpada z njihovimi prejšnjimi vedenji.

Obstajajo primeri, ki kažejo, kako cilji in potrebe posameznikov vodijo njihova razmišljanja v smeri željenih zaključkov (Kunda, 1990; Taylor 1988). Številni drugi primeri pa prikazujejo, kako motivacija vpliva na zaznavanje, pozornost (pozornost usmerjena na informacije, ki podpirajo zaželene zaključke) in sprejemanje odločitev. Naš najljubši primer je »učinek koktajl zabave«, ki prikazuje, kako lahko stimulans, ki se nanaša na nas, pritegne našo pozornost. Na velikih zabavah je posameznik zmožen osredotočiti se na določen pogovor in ob tem ignorirati ostale pogovore in hrupe iz okolja, vendar lahko nemudoma prestavi pozornost na drug pogovor, če in ko je omenjeno njegovo ime, četudi je to v področju slušnega ignoriranja (Moray, 1959).

Ob vseh drugih učinkih motivacijsko vodeni zaznavni predsodki vodijo tudi do tega, da ljudje sprejemajo odgovornost za uspeh, ne pa tudi za polom, od poveličevanja partnerjev in članov neke skupine, zaničevanja tistih, ki so zunaj te skupine, do spreminjanja odnosa do te mere, da zmanjšajo neskladje in grožnjo.

Napredek v razumevanju mehanizma motivacijske kognicije lahko privede do spoznanj o možnih strategijah vplivanja na motivacijo, ki bi zmanjšale škodljive predsodke. Strategije, ki promovirajo globlje procesiranje informacij, lahko omejijo predsodke in omogočijo ljudem pridobiti samo-presojo, maksimirati prilagoditveno sprejemanje odločitev, kakor tudi zmanjšati neselektivno naklonjenost do informacij, ki prihajajo s strani bližnjih oseb in članov znotraj istih skupin (Hughes, Zaki, 2015).