Dezinformacijske igre

Vaš varen prostor za igre in izzive, povezane z dezinformacijami in misinformacijami!

Študija primera: Atomska moč

Atom ni tako strašljiv? Kakšne so možnosti in priložnosti za razvoj jedrske energije v svetu ob vseh podnebnih spremembah, ki ga pestijo? Po katastrofi v Černobilu leta 1986 so jedrske elektrarne kot način pridobivanja električne energije pričele hitro izgubljati na svoji priljubljenosti. Leta 2012 je odpoved reaktorja v Fukušimi na Japonskem na koncu vodila do potopa jedrske energije. Pa vendarle so mnenja svetovnih voditeljev kot tudi širše javnosti v povezavi z jedrsko energijo razdvojena, še posebej v državah, v katerih jedrske elektrarne igrajo pomembno vlogo. Jedrske elektrarne vzbujajo veliko pomislekov. Njihovo delovanje in neprijetni spomini na katastrofalne posledice so postali mitski, okoli te tematike pa se je pojavilo zelo veliko tako imenovanih lažnih novic, ki tej tehnologiji niso naklonjene, saj ustvarjajo ozračje strahu, groženj in družbenega odpora.

Atomska moč

Priporočeno za: srednješolci, starejši od 16 let, študenti na fakultetah, udeleženci v izobraževalnih programih za odrasle.

Dosegljivi sklopi: 6

Oznake: jedrska energija, okolijska varnost, energetski stroški, trajnostna energija

Težavnostna raven
Vse študije primera so bile ustvarjene za udeležence izobraževanj v srednješolskem in visokošolskem izobraževanju ter izobraževanju odraslih.
 
Viri
Vsak sestavni blok v študijah primera ima različen nabor virov, zato lahko težavnost prilagodite z:

  • pregledom nabora virov in izločitvijo težjih tekstov (npr. znanstveni članki) ter vključitvijo preprostejših virov v obliki videa ali bloga;  
  • prilagoditvijo števila virov glede na razpoložljiv čas didaktične ure/usposabljanja;
  • vključitvijo udeležencev izobraževanj v iskanje in določanje nabora virov.

Velikost skupine
Velikost skupine in/ali učne metode prilagodite tako, da študija primera čimbolj ustreza potrebam udeležencev izobraževanj.

Jezikovne različice
De Facto študije primera so rezultat mednarodnega sodelovanja. Pri primerjavi jezikovnih različic študij primerov lahko opazite, da se ponekod viri močno razlikujejo. Delovni jezik projektnega tima je angleščina, zato je angleška različica najbolj izpopolnjena in aktualna. Pri izbiri tematike boste lahko študijo primera v lastnem jeziku primerjali z angleško različico ter združevali vire in metode.

Orodja
Preverite De Facto stran, ki je posvečena spletnim orodjem, s pomočjo katerih lahko učinkovito vpeljete študije primera v izobraževalni proces. Raba IKT orodij pri usposabljanjih in učnih urah, namenjenih dezinformacijam, izboljša praktičnost in vključenost udeležencev izobraževanj.

Nasveti za učitelje

Sestavni blok 2. Ali jedrska elektrarna proizvaja večjo količino odpadkov?

Dandanes človek proizvede veliko različnih odpadkov. To je v prvi vrsti povezano s potrošniškim življenjskim slogom, še zlasti tistih, ki bivajo v bogatejših in bolje razvitih državah v Evropi in Severni Ameriki. Tega se zavedamo že nekaj časa, zato se trudimo prispevati k zmanjšanju količine odpadnega materiala in povečati uporabo materialov, ki jih je moč reciklirati. Na primeru jedrskih elektrarn se je izkazalo, da je 96% jedrskih odpadkov mogoče reciklirati. Preostalih 4% pa je zaščitenih v posebnih silosih, ki so globoko pod zemljo. Toda kako lahko z gotovostjo vemo, ali se toliko odpadkov iz elektrarn tudi zares reciklira? In kaj se z odpadki, ki so globoko pod zemljo, zgodi, ko preteče nekaj časa? Je res to vse skupaj varno za okolje in človeka?

Priporočeni viri

Besedilo

1. Zakaj se bojimo jedrskih elektrarn?
https://www.t3tech.si/trendi/novica/zakaj-se-bojimo-jedrskih-elektrarn [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]

2. Poročilo o ravnanju radioaktivnih odpadkov v Sloveniji
http://www.consensus.si/upload/kajdelamo/tp-arao-2017-slo_internet.pdf [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]

3. Publikacija o radioaktivnih odpadkih in kako ravnati z njimi
https://www.consensus.si/upload/kajdelamo/arao_raokjekolikokako_160x200_web.pdf [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]

4. Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7618 [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]

5. Priročnik "Energija, sevanje, življenje: Dejstva in miti o sevanju v vsakdanjem življenju"
http://www.consensus.si/upload/kajdelamo/energija-sevanje-zivljenje_1.pdf  [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]

6. Spletna stran o radioaktivnih odpadkih
https://www.esvet.si/radioaktivni-odpadki [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]

7. Članek v Dnevniku "Podcenili smo posledice delovanja jedrskih elektrarn za zdravje ljudi"
https://www.dnevnik.si/334849 [Odprite z webarchi ve, če povezava ne deluje]

Video posnetki

1. Prednosti in slabosti za tveganja v povezavi z jedrskimi elektrarnami in radioaktivnimi snovmi (Varnost in zdravje – celoten video posnetek)

2. Video posnetek o razlogih, zakaj je jedrska energija grozna – do 3 minute in 35 sekund

3. Video posnetek o recikliranju jedrskih odpadkov (celoten video posnetek) 

Oglaševanje

1. Westinghouse Electric Company LLC
https://ans.org/advertising/nn/da/pdfstat/index.php?i=100028-westinghouse_0420.pdf&y=2020-4 [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje] 

Memi

Učni izidi

Učni izzidi predstavljajo kompetence, ki naj bi jih učenci razvili kot rezultat usposabljanja:

1. Učenec pozna različne pomene izraza »odpaden material« v povezavi s človeško dejavnostjo in jih med seboj primerja.
2. Učenec zna opisati pojem zelena energija in našteti vire zelene energije.
3. Učenec zna opisati vpliv toplogrednih plinov in s tem povezanih emisij.
4. Učenec razvije in uporablja kritično mišljenje glede prednosti in slabosti za tveganja, ki jih prinašajo jedrske elektrarne in radioaktivne snovi.
5. Učenec poda razloge, zakaj je jedrska energija slaba in zakaj ne.

Priporočene učne metode

> Iskanje informacij
> Primerjava informacij
> Samorefleksija
> Argumentiranje
> Skupinsko delo
> Razprava

Priporočene učne aktivnosti

> Za prebijanje ledu: Naštejte vrste odpadkov, ki jih lahko proizvede človek.

> Na spletu poiščite opis jedrskih odpadkov in zbrane informacije predstavite v razredu.

> Razpravljajte o tem, kaj učinek tople grede je in kakšni so razlogi zanj. Katere človeške aktivnosti ga proizvajajo? Ali energija, ki jo proizvaja človek, prispeva k učinku tople grede?

> Poiščite različne informacije glede recikliranja in o tem, katere proizvode človeških dejavnosti je mogoče reciklirati.

> Razred razdelite v tri skupine: člani prve skupine se zavzemajo za pozitivne učinke, člani druge skupine branijo negativne vplive jedrske energije in jedrskih elektrarn, tretja skupina pa posluša vse argumente in nato izbere oziroma izglasuje zmagovalca.

> Predstavitev video posnetka o reciklaži jedrskih odpadkov (video #3) in vodenje razprave z učenci o možnostih reciklaže jedrskih odpadkov, povzetek. Učence vprašajte, katerim gre najbolj verjeti in zakaj. Predstavite in razložite motivacijsko kognicijo.

> Uporabite model jajčne lupine za predstavitev elementov dezinformacij.

> Učenci naj ustvarijo tako lažne kot tudi resnične memote o jedrskih elektrarnah in jih predstavijo ostalim, ki poskusijo opredeliti, če so resnični ali lažni, pri čemer poskusijo prepoznati napačne informacije v memotu.

> Uporabite model jajčne lupine za analizo memov in pripravo povzetkov.

De Facto stebri

Okviri in okvirjanje: Razprava o tem, ali jedrske elektrarne zares proizvajajo večjo količino nevarnih odpadkov ali ne. Ali jedrska elektrarna proizvede več odpadnih snovi kot ostale elektrarne?

Motivacijska kognicija: Primerjajte teze raziskovalcev in politikov o jedrskih elektrarnah in njihovem proizvajanju večjih količin nevarnih snovi. Kdo je po vašem mnenju bližje resnici? Kdo predstavlja resnična dejstva in kdo informacije, ki niso preverjene?

Opozorilo

Izbral/-a si temo s področja dezinformacijskih iger. Prosimo, bodi pozoren/-a, da to območje gosti ali povezuje do virov, ki vsebujejo dezinformacije ali misinformacije. Prisotnost takšnih materialov naj bi pomagala pri razvijanju in ohranjanju veščin za krmarjenje in odkrivanje dezinformacij. Za dosego takšnega cilja – in s čistim namenom – noben od teh gradiv ni posebej označen kot resničen ali neresničen.