Dezinformacijske igre
Vaš varen prostor za igre in izzive, povezane z dezinformacijami in misinformacijami!
Študija primera: Poročanje o katastrofah
Vsakič, ko se zgodi katastrofa, se poleg objektivnih in resničnih informacij širi tudi ogromna količina dezinformacij. To se dogaja v ponavljajočih se vzorcih. V tej študiji primera raziskujemo, kaj je dobro novinarstvo, katere vrste dezinformacij se med katastrofami vedno znova širijo, zakaj se to zgodi in kako lahko te dezinformacijo prepoznamo.
Priporočeno za: dijaki višjih letnikov srednje šole, univerzitetni študenti, odrasli učenci
Oznake: katastrofe, teorije zarote, dezinformacije, požar Notre Dame
Sestavni blok 2. Primer požara Notre Dame: proces poročanja o katastrofah
O katastrofah poročajo na uradnih in prepoznanih novičarskih kanalih in uradnih spletnih straneh ter tudi na socialnih omrežjih. V prvi fazi gre za poročanje o trenutnem doganju, v drugi fazi pa za poročanje na daljši rok. Poročanje o tenutnem dogajanju bo izvedeno s strani profesionalnih novinarjev in reporterjev (profesionalno novinarstvo), vključeni bodo tudi očividci, negovalci, žrtve ali pa samo priče, ki so prišle do informacij preko govoric (citizen journalism). Meja med senzacijo in informacijo ter resnico in lažjo je tanka, novice pa se bodo širile zelo hitro. Med poročanjem v daljšem obdobju bodo strokovnjaki in državljani iskali odgovore, iskali vzroke in povzročitelje. V tem bloku raziskovali, razložili in analizirali poročanje o katastrofah.
Priporočeni viri
1. Elementi novinarstva:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Novinarstvo [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
2. Dejansko poročanje o katastrofah
http://hisz.rsoe.hu [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
3.1. Napačna povezava in narobe interpretirana vsebina (specifični primeri takojšnjega dezinformacijskega poročanja o katastrofah)
https://www.mladina.si/190787/nesreca-ali-vandalizem/ [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
3.2. Teorije zarote (specifični primeri hitrega in takojšnjega dezinformacijskega poročanja o katastrofah):
https://odkrito.svet24.si/clanek/zivljenjskislog/ne-cerkev-zgorela-je-resnica-700321 [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
https://www.delo.si/novice/svet/bruselj-razkril-ruske-dezinformacije-pred-evropskimi-volitvami-195584.html [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
3.3. Prevare
https://safe.si/napotek/nasveti-za-prepoznavanje-laznih-novic-fake-news [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
3.4. Ideološko zaznanamovana vsebina
https://www.delo.si/novice/svet/bruselj-razkril-ruske-dezinformacije-pred-evropskimi-volitvami-195584.html [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
3.5. Raba socialnih omrežij za širjenje lažnih novic (specifični primeri takojšnjega dezinformacijskega poročanja o katastrofah)
HTTPS://WWW.SSRN.COM/LINK/3RD-ICIOTCT-2018.HTML [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
https://core.ac.uk/download/pdf/161591948.pdf (str. 18-30) [Odprite z webarchive, če povezava ne deluje]
Učni izidi
Učni izzidi predstavljajo kompetence, ki naj bi jih učenci razvili kot rezultat usposabljanja:
1. Učenec bo naštel, povzel in prepoznal razlike med dejstvi, prepričanji, mnenji, razlagami (znanje in razumevanje).
2. Učenec bo določil proces poročanja o katastrofi (kdo, kdaj, kako, zakaj) glede na vsebino, ki se je poročala.
3. Učenec bo izbral zanesljive informacije.
4. Učenec bo preveril zanesljivost porpčanja glede na različne faktorje (časovna usklajenost, vir, sporočnilnost itd.)
5. Učenec bo ustvaril informacije o dejstvih (kdaj, kje, kdo, kaj, zakaj, ...)
6. Učenec bo združil dejstva v infografično obliko.
7. Učenec bo razumel proces in nevarnosti, ki se skrivajo za širjenjem informacij.
Priporočene učne metode
> Icebreaker s celotno skupino ==> interakcija učitelj-učenec: metoda pokovke (odgovori se pojavljajo naključno)
> Razredna diskusija ==> interakcija učitelj-učenec: katere vrste poročanja se spomniš ob tej nesreči in kdaj se je poročanje dogajalo
> Razredna diskusija ==> interakcija učitelj-učenec: učenci se skušajo spomniti, od koga so slišali za katastrofo
> Razredna diskusija ==> interakcija učitelj-učenec: učenci razmisljijo o zanesljivosti vsebine poročanja na uradnih spletnih straneh in socialnih omrežjih
> Knjižnična raziskava ==> individualno iskanje in branje: učenci poiščejo razlike med dejstvom, prepričanjem, mnenjem in interpretacijo + primerjajo primere iz uradnih spletnih strani in družbenih omrežij
> Ugotovitve povzamejo v sliko ==> pisno poročilo: učenci ustvarijo časovnico in ustrezno infografiko glede poročanja o katastrofah
> Ugotovitve povzamejo v sliko ==>ustno poročilo: preverjanje časovnice in infografike s poročanjem o drugih katastrofah (poleg požara v Notre Dame)
Priporočene učne aktivnosti
> Icebreaker: opiši katastrofo, ki se je spomniš in povej skupini, kje si bil/a in kaj si delal/a takrat
> Buzz session: Poiščite informacije o požaru Notre Dame in določite razlike v časovnem okviru, vsebini in vrsti novinarstva, ko primerjate uradne spletne strani in družbena omrežja
> Predhodno razumevanje: izpostavite informacijo, kdaj ste jo slišali in kdo jo je poročal ter se vam je zdela najbolj zanesljiva
> Predhodno razumevanje: kakšna je razlika med dejstvom, prepručanjem, mnenjem in interpretacijo
> Uporaba video odlomkov in člankov za ponazoritev razlike med dejstvi, prepričanji, mnenji in interpretacijami
> Razmislite in delite v skupinah (maksimalno 4 osebe) dejstva o požaru Noter Dame
> Ustvarite infografiko o dejstvih glede požara Notre Dame, v skupinah z maksimalno 4 osebami
> Predstavite in preverite svoje ugotovitve z drugimi skupinami
De Facto stebri
Motivacijska kognicija: v tej šudiji primera postane jasno, da ima to, kdo poroča o katastrofi, vpliv na zaznavanje javnosti.
Sistemska kavzalnost: resnični vzroki za katastrofo niso vedno tako vidni in jasni. Študija primera kaže, kako hitro ljudje verjamejo v neposredno zaznavna opažanja.
Okviri in uokvirjanje: študija primera kaže, da glede na to, kaj ljudje želijo prebrati in verjeti, kdo je krivec za katastrofo, izberejo določene vire informacij.
Okviri poudarkov in enakovrednosti: Zagotovo infromacije o katastrofah včasih želijo poudariti določen vidij ali prikazati enakovrednost z drugimi katastrofami. O rezultatih takšne vrste uokvirjanje se prav tako razplravlja v tej študiji primera.
Dodatna spletna orodja
Mentimeter (ali katero drugo spletno orodje)
Opozorilo
Izbral/-a si temo s področja dezinformacijskih iger. Prosimo, bodi pozoren/-a, da to območje gosti ali povezuje do virov, ki vsebujejo dezinformacije ali misinformacije. Prisotnost takšnih materialov naj bi pomagala pri razvijanju in ohranjanju veščin za krmarjenje in odkrivanje dezinformacij. Za dosego takšnega cilja – in s čistim namenom – noben od teh gradiv ni posebej označen kot resničen ali neresničen.