Praktične zadeve, hvala!
Na osnovi ankete smo pripravili kratek in praktičen povzetek priporočil za učitelje glede na dodeljevanje učnih nalog.
Ostanite na tej strani in preberite kratek povzetek.
Pred vami je kratek pregled naših opazovanj in priporočil, pridobljenih v okviru študije De Facto iz leta 2019, v katero smo vključili tako učeče se posameznike kot učitelje. Služil naj bi vam kot krajši priročnik. Za dostop do celotnega poročila in analiz, opravljenih v okviru študije, kliknite na pasico, ki se nahaja levo zgoraj.
Naleteli boste na povzetke v obliki nasvetov in priporočil. Seveda pa vam je na voljo tudi celoten dokument, kjer so nasveti in priporočila postavljeni v kontekst in podkrepljeni z izsledki opravljenih analiz.
Pri obravnavanju poglavitnih razlogov, zakaj učeči se posamezniki ne radi opravljajo naloge, ki so jim dodeljene ...
- Najbolje je, da se na podlagi ene skupine učečih se posameznikov oceni, kateri dejavnik časovnega pritiska na tej dotični skupini igra primarno oziroma najbolj poglavitno vlogo: (1) je to morebiti že sam podatek o tem, kdaj je potrebno nalogo oddati ali (2) gre za časovni pritisk, ki ga učeči se posamezniki čutijo zaradi vseh še nedokončanih skupinskih nalog in aktivnosti.
- Na podlagi te ocene je nato mogoče predlagati določene strategije za bolj učinkovito upravljanje s časom in obvladovanje stresa.
- Na institucionalni ravni pa je potrebno določiti specifične potrebe in sprejeti določene ukrepe, vključno z možnostmi usposabljanja, ki bi pozitivno vplivala na soočanje se z občutki časovnega pritiska in tesnobe.
- Pri tem je potrebno upoštevati individualne želje, saj je nesmiselno zmožnost skupinskega dela pričakovati od vsakega posameznika. Upoštevanje individualnih želja pa naj bi imelo pozitivne učinke tudi na učitelje, saj bi tako bolje prepoznali in razumeli morebitne razloge za posameznikov odklonilen odnos do skupinskega dela. Spet drugi učeči se posamezniki pa bi sicer želeli delati v skupini, vendar bi za uspešno skupinsko delo morali razviti še nekaj spretnosti.
- Učiteljem bi tudi svetovali, kako naj izgledajo naloge in zadolžitve, s katerimi bi lažje vključevali tiste posameznike, ki sicer nad skupinskim delom niso najbolj navdušeni.
- Pri razlogih, zakaj posameznikom naloge, kot npr. javno predstavljanje, niso všeč, je logika podobna.
- Predlagamo, da učitelji naloge redno pregledujejo in jih po potrebi prilagodijo/dopolnijo, tako da so v skladu s pričakovanji v povezavi s temi percepcijami: (1) količina dela ne sovpada s pomembnostjo naloge, (2) naloga je preveč akademska in nepraktična in (3) naloga je premalo življenjska.
- Učitelji bi lahko celo predlagali metode dela, ki bi zadeve poenostavile oziroma delo olajšale. Metode dela so povezane z: (1) iskanjem virov in (2) preveč dela s prepoznavanjem in prebijanjem skozi dolge sezname virov in literature.
Pri obravnavanju pomena, ki ga učeči se posamezniki pripisujejo preverjanju svojih virov informacij …
- Zdi se, da učitelji preverjanje virov informacij jemljejo kot samoumevno in to avtomatsko pričakujejo od svojih učencev. Pričakovanja v zvezi s tem bi morala biti nižja, prav tako pa bi se o tem pomembnem vidiku bilo potrebno večkrat pogovoriti z učenci.
- Obstaja večja skupina učečih se posameznikov, ki še nimajo oblikovanega mnenja o pomembnosti preverjanja virov, kot tudi manjša skupinica, ki je prepričana, da slednje nima smisla. Če slednjih izobraževalci ne bodo aktivno vključevali, bodo vselej predstavljali tisto skupino posameznikov, ki so najbolj dojemljivi za manipulacije in napačne informacije. Takšna skupina so pogosto srednješolci, ki se štejejo med zelo ranljive na tem področju.
Pri obravnavanju pomena, ki ga učeči se posamezniki pripisujejo preverjanju svojih virov informacij …
- Zdi se, da učitelji preverjanje virov informacij jemljejo kot samoumevno in to avtomatsko pričakujejo od svojih učencev. Pričakovanja v zvezi s tem bi morala biti nižja, prav tako pa bi se o tem pomembnem vidiku bilo potrebno večkrat pogovoriti z učenci. Obstaja večja skupina učečih se posameznikov, ki še nimajo oblikovanega mnenja o pomembnosti preverjanja virov, kot tudi manjša skupinica, ki je prepričana, da slednje nima smisla. Če slednjih izobraževalci ne bodo aktivno vključevali, bodo vselej predstavljali tisto skupino posameznikov, ki so najbolj dojemljivi za manipulacije in napačne informacije. Takšna skupina so pogosto srednješolci, ki se štejejo med zelo ranljive na tem področju.
Pri obravnavanju načinov, ki jih učeči se posamezniki uporabljajo, ko se odločajo, ali bodo nek vir uporabili ali ne...
- Približno 38 % posameznikov je povedalo, da vire iščejo vedno znova, kar je po našem mnenju dobro. To namreč vodi do boljše informacijske pismenosti, manj pristranskosti in boljše kakovosti informacij (večja ustreznost). Izobraževalci bi morali uporabo tega načina zato bolj spodbujati.
- Če viri informacij pridejo od družinskih članov ali iz drugih socialnih krogov, je to včasih lahko zelo nevarno in zaskrbljujoče. Tovrstni viri so lahko zelo pogosto, vendar ne vselej, polni napačnih informacij ter dezinformacij in bi zato njihova vloga v izobraževalnih vsebinah morala biti omejena. Učitelji bi morali učencem na primeren način predstaviti načine za razvijanje informacijske pismenosti.
Pri obravnavanju razlik v formalni usposobljenosti učiteljev ...
- Ta vidik bi bilo smiselno bolje raziskati in preučiti vse možne razlike med delovanjem/praksami učiteljev z ali brez formalnega pedagoškega usposabljanja. Takšno raziskavo bi bilo možno izvesti bodisi na nivoju celotnega sistema ali pa na nivoju posamezne šole. Na površje bi tako priplavale razlike, na podlagi katerih bi se lahko, v kulturah, ki spodbujajo modele odličnosti, razvile nove ideje in omogočile vpogled v različne dimenzije učiteljske stroke.
Pri obravnavanju formalnih meril za ocenjevanje nalog, povezanih z izbiro, kakovostjo in pravilnostjo virov informacij ...
- Menimo, da bi se učitelji lahko tovrstnim preverjanjem izognili. Razlogov za to je več, in sicer pomanjkanje časa za pravilno izvajanje, nezadostno razumevanje njihove pomembnosti, pomanjkanje znanja in veščin za pravilno izvedbo. Vse to se lahko vzpostavi le s pomočjo učiteljev ali podporno strukturo znotraj šol oziroma izobraževalnih ustanov.
Pri obravnavanju vrst informacij, ki bi jih lahko priporočili učencem ...
- Dobro je pregledati različne vrste virov, ki se uporabljajo. Še vedno velja, da s tem učeči se posamezniki pokažejo večji angažma in motivacijo. Naš nasvet učiteljem bi zato bil, da sprva sami razmislijo o različnih vrstah virov. V povezavi z napačnimi informacijami in dezinformacijami raznolikost tematik dopušča odprtost za razprave o različnih metodah zavajanja in poskusov manipulacije, ki so v uporabi pri različnih vrstah virov.
Pri obravnavanju najbolj priljubljenih virov informacij ...
- Naš nasvet učiteljem bi bil, da pozorno spremljajo najbolj priljubljene vire informacij posamezne skupine učencev, s katerimi delajo. Na ta način bodo prepričani, da njihove naloge kot tudi vse druge učne aktivnosti vključujejo tiste informacije, ki so za učence zanimive, na njih delujejo spodbudno in jim delo olajšajo.
- Posledično lahko to sicer pomeni, da bodo učitelji morali stopiti izven svojih con udobja ustaljenih praks in to prepoznali kot priložnost, da uvidijo, kako lahko različni viri informacij predstavljajo osnovo za manipulacijo in namerne poskuse zavajanja. Takšna opažanja bi lahko pomembno prispevala k ciljno usmerjenim usposabljanjem na področju informacijske pismenosti (digitalna in medijska pismenost).
Pri obravnavanju metod, ki jih učenci uporabljajo za preverjanje informacij ...
- Uporaba spletnih platform, kjer se kot metodo preverjanja uporablja postavljanje vprašanj, ima še veliko neizkoriščenega potenciala. Naše strokovno znanje in podporna infrastruktura, ki stoji za temi spletnimi stranmi in storitvami, lahko služi kot pomemben element pri spodbujanju izobraževalcev k raziskovanju in razpravljanju o tem, kako najbolje izkoristiti potencial teh spletnih platform.
- Dejstvo je, da veliko ljudi, vključno z učečimi se posamezniki, novo pridobljene informacije sprva primerja z informacijami, ki so v možganih usidrane že od prej. Gre za hitro in praktično metodo, ki prinaša rezultate brez posebnega truda. Že iz De Factovih okvirjev in okvirjanja nam je znano, da bodo naši možgani skoraj zagotovo zavrgli tiste informacije, ki se ne ujemajo oziroma sovpadajo z našimi ustaljenimi prepričanji ter znanji, ali pa bodo še naprej krepili obstoječa prepričanja v nasprotnem scenariju. Da bi ohranili obstoječi okvir, bodo naši možgani nove, pravilne, informacije zavrgli, kljub temu da so naše obstoječe informacije, ki jih imamo o neki tematiki, napačne. Priporočljivo bi zatorej bilo, da bi učitelji učencem razložili delovanje teh kognitivnih procesov in poudarili, kako nevarno je lahko, če se zanašamo na to metodo preverjanja informacij.
- Naša hipoteza je, da nekateri anketiranci niso bili v celoti seznanjeni s tem, kaj preverjevalec dejstev sploh je. Predstavljali so si ga širše, in sicer kot vsako prosto dostopno spletno stran, na kateri se podatki preverjajo s prebijanjem skozi informacije. Vsem učiteljem in izobraževalcem priporočamo, da se v to tematiko poglobijo. Tako bodo prišli do spoznanja, da so preverjevalci dejstev bodisi zelo priljubljena orodja ali pa jih ljudje sploh ne poznajo. To nam bo omogočilo, da bodisi uporabljamo preverjevalce dejstev in tako prispevamo k širitvi podporne mreže v izobraževanju ali pa damo učiteljem priložnost, da predstavijo in razložijo princip spletnih strani in storitev za preverjanje dejstev.
Pri obravnavanju vprašanja, če je učencem potrebno določiti minimalno število virov, ki naj bi jih uporabili pri njihovih nalogah/zadolžitvah ...
- Strokovnjaki predlagajo, da je za krepitev, razvoj in ohranjanje spretnosti informacijske pismenosti bistvenega pomena, da se naučimo kako uporabljati in ravnati z različnimi vrstami virov informacij. Da zagotovimo, da ta vidik ne postane zapostavljen, lahko učencem povemo, da je uporaba različnih virov in vrst informacij nujna. To bi bil dober prvi korak, s katerim bi postavili tudi temelje za razpravo o napačnih informacijah in dezinformacijah in o načinih, kako informacije lahko potujejo - od točke A do točke B oziroma od enega uma do drugega.
Pri obravnavanju vprašanja, če je učencem potrebno natančno določiti vire, ki naj bi jih uporabili pri njihovih zadolžitvah/nalogah ...
- Določanje natančnih virov, od koder naj učenci črpajo podatke, je zelo priporočljivo na najnižjih stopnjah izobrazbe, ko učenci še niso popolnoma vešči iskanja, izbiranja in preverjanja informacij ali pa virov in literature še ne znajo samostojno uporabljati.
- Če učencem damo seznam s priporočenimi, vendar ne obveznimi, viri in literaturo, lahko sklepamo, da gre za manifestacijo nekega osebnega načina poučevanja ali pa lahko gre za povsem zavestno strategijo poučevanja. Učencem je namreč tako omogočena svoboda, da med različnimi možnostmi sami izberejo tisto, ki jim ustreza. Hkrati pa se oblikuje nekakšna podporna mreža za tiste, ki jim tovrstne aktivnosti načeloma ne ustrezajo.
- Bolje od ustvarjanja seznamov dovoljenih oziroma nedovoljenih virov in literature je, da se učitelji aktivno soočijo z informacijsko pismenostjo tako zase kot tudi za svoje učence. Ustvarjanje seznama z viri, ki niso dovoljeni, pa je sicer najlažji način za pristop k razumevanju pomena dezinformacij. Kljub vsemu pa gre za pomanjkljiv postopek predvsem zaradi pristranskosti.
Pri obravnavanju vprašanja, kako lahko oziroma težko je učencem uporabljati vire, ki jih priporoči učitelj ...
- Razmerje med odgovori težko/lahko je pri odraslih učečih se 1/1.5, pri univerzitetnih študentih je skoraj 1/1, v srednješolskem poklicnem izobraževanju 1/2, v splošnem srednješolskem izobraževanju pa je to razmerje 1/3. Če povzamemo, je v slednjem najmanj težav z viri, ki jih priporoči učitelj. Če želijo, lahko učitelji preiskusijo, če lahko z zahtevnejšimi viri ustvarijo za učeče se posameznike izziv in s tem pripomorejo k bolj uravnovešenemu odzivu. To lahko postane primer dobre prakse, potrebno je pripraviti vire, ki so primerni za učence z nižjimi učnimi izzidi kot za tiste, ki si želijo izzive. To bo pripomoglo k večji angažiranosti in motivaciji.
