IO1-D. Izobraževalni vidiki in škodljivi potencial vsebin
Prej smo predstavili glavne kategorije dezinformacij (IO1-B. Glavne kategorije dezinformacij in vrste vsebine) in 11 vrst dezinformacij (IO1-A. Enajst tipov dezinformacij).
Zdaj predstavljamo sloje povezane z izobraževanjem, s katerimi nameravamo ustvariti smiselno matriko, ki izpostavlja vrste vsebin dezinformacij, ki bi lahko povzročile škodo. Orisali smo postopek, s katerim povzročajo škodo.
Prikazali smo tudi primere, ki izhajajo pretežno iz konteksta izobraževanja in usposabljanja. Naša pajkovska mreža teži k izpostavljenosti nevarnosti in je hiter način, kako učence in učitelje opomniti, kje tiči nevarnost.
Plasti povezane z izobraževanjem - delovne opredelitve in domneve, primeri
Ko smo se lotili naloge opredelitve vprašanj, povezanih z izobraževanjem o napačnih informacijah in dezinformacijah, je bil naš cilj zagotoviti jasen in celovit pregled različnih načinov učinkovanja. Ko bomo vedeli več o tem, katere vrste informacij imajo večji vplivni potencial in natančno, kakšna je narava škodljivega vpliva, bomo prišli do točke opredelitve.
Pomembno je opozoriti, da primer lahko spada v več kot enega od teh vidikov!
Predmet in opis
Primeri
Vdor v vsebine poučevanja / učenja
Ta plast ovrednoti, v kolikšni meri je verjetno, da bo določena vrsta vsebine vdrla v vire in gradiva, ki jih izobraževalci uporabljajo za pripravo pouka, učenci pa v svojem kognitivnem procesu uporabljajo za pripravo naloge.
S strani učencev lahko take materiale ustvari njihov učitelj, drugi izobraževalec, ali pa so v celoti ločeni od konteksta izobraževanja in usposabljanja (npr. informacije, ki jih pridobijo podjetja, organizacije in ustanove ali posamezniki, ki ustvarjajo vsebino). Verjamemo, da je potencial za vdor lahko prisoten ne glede na to, kakšna je bila začetna motivacija za ustvarjanje informacij, tj. napačni kontekst vs. manipulirani motiv vs. izmišljeni motiv. Iskanje informacij in dostop do njih sprožita pomembnost in povezanost informacij s temo poučevanja / učenja.
〉Državni statistični urad države/regije (uradni podatki vlade) izda letno statistično poročilo s podatki o BDP. Učitelj te podatke vključi v svoje gradivo predavanj/besedila in pozabi nanje. Čez eno leto študentje najdejo že sedaj stare podatke, da je "lanski BDP znašal 3,2 %", ne da bi navedli leto ali vir. Študent to sprejema kot čisto resnico.
〉Študent v svojo nalogo vključi podatke iz brošure o oglaševanju izdelkov, ki navaja, da je izdelek X boljši od vseh drugih, saj podatkov ni preveril in potrdil/zavrnil in s tem ni privedel do zaključka takšne primerjave.
〉Učitelj se nenadoma odloči povedati vznemirljivo zgodbo za ponazoritev koncepta, vendar se nekaterih dejstev ne spomni dobro. Študentje so nad zgodbo navdušeni in vseh podrobnosti ne upoštevajo pazljivo, vključno z napačno predstavljenimi dejstvi. Začnejo uporabljati zdaj spremenjeno in pomanjkljivo zgodbo in to počnejo z zaupanjem.
Vsebina, ki ima potenical daljšega zadrževanja: potencial zombija
Zombijski sloj se nanaša na ocenjevanje življenjske dobe informacijskega elementa.
Medtem, ko oglas navadno kroži tedne ali mesece, lahko nekateri izjemno kreativni postanejo viralni, pridobijo na priljubljenosti in se o njih piše informativno gradivo. Nekateri celo začnejo novo življenje kot del meme kulture. Teorije zarote in prevare ponavadi kažejo velik potencial zombija, tako kot tudi psevdoznanost in vsebine, ki jih je izdelala AI.
〉Učenec pripravlja nalogo o zgodovini človeškega raziskovanja vesolja in najde številne internetne vire z visoko stopnjo izdelave in podrobnosti, veliko podpornikov in živahno skupnostjo podobno mislečih ljudi.
Tako prebere trditev, da človeštvo še nikoli ni pristalo na Luni in da so video posnetki pristanka Apolla 11 iz leta 1969 posneti v filmskem studiu. Zdi se, da že več desetletij obstaja veliko gradiva, ki podpira to stališče.
Mogoče je, da učenec te podatke uporabi pri svoji nalogi in, ker je teorija zarote "usedlana" (preživela več desetletij), imajo takšne informacije dolgo življenje zombija. To se zgodi, ne da bi bilo treba podatke aktivno izmenjati ali biti del aktivne propagandne kampanje - ta je v zaostanku in takšen je tudi potencial škodljivosti.
Rekurzivni vpliv: način nihanja informacij
Način nihanja informacij se nanaša na informacije ki, ko se enkrat ustvarijo, se nenehno pojavljajo.
Običajno so vezane na ponavljajoča se vprašanja, s katerim je informacija na nek način povezana. Volilni cikli so takšni ponavljajoči se dogodki: vodijo do tega, da se v sedanjem ciklusu že obstoječe informacije o javnih osebnostih ali političnih strankah ponovno pojavijo, nato pa izginejo, dokler se v naslednjem ciklu spet pojavijo.
〉Večina medijev objavlja kratke članke / videoposnetke, povezane s ponavljajočimi se dogodki, kot so:
- prehod na poletni čas in nazaj
- dogodki, ki so se zgodili "na ta dan v zgodovini"
- retrospektiva ob koncu leta
- novoletne zaobljube
- spomladanske diete, poletne diete, jesenske diete, zimske diete
- nasveti za počitniško nakupovanje
- top 5 mest, top 10 stvari, ki jih morate storiti, ko (...)
- počitnice enkrat na leto in njihov izvor
- tradicionalni prazniki, značilni za kulturo ali religije
- običaji in navade (naroda, milenijcev, generacije Y ...)
Takšni materiali ne veljajo za enako pomembne kot glavne publikacije v medijih, zato jih pogosto sestavljajo mlajši delavci ali pripravniki. Pravzaprav lahko celo izkušeni novinarji umaknejo poklicne standarde in se, če jih preganja čas, odločijo za hitre rešitve - vzamejo vse, kar je bilo v 5 letih že objavljeno na določeno temo, spremenijo datum, uredijo (ali tudi ne) vrstico ali dve, morda nadomestijo slikovni material in takšno informacijo ponovno objavijo kot novo. Na ta način oživijo dezinformacije, če bi jih originalni podatki vsebovali.
Neoprijemljivi vpliv: potencial za spreminjanje mnenja
Spremembo mnenja lahko omogoči široka paleta motivacij in informacij. Z mojstrsko manipulacijo lahko pride do spremembe mnenja, vendar se to lahko zgodi tudi ob pravem trenutku, kadar je posameznik odprt za neko vprašanje ali ga aktivno raziskuje.
Predstavljen je eden od ocenjevalnih slojev, ki mu pripisujemo izreden pomen. Vsaki vrsti informacij smo poskušali pripisati verjetnost spremembe mnenja učenca, ki ji je izpostavljen. To je še posebej težko oceniti, saj je med drugim to funkcija motivacije za ustvarjanje informacij, motivacije za distribucijo/skupno rabo in spretnosti avtorja in/ali distributerja. Na primer, če obstaja izrecna motivacija za zavajanje ali manipuliranje, tj. govorimo o manipulirani ali izmišljeni vsebini, potem obstaja očiten cilj, ki je bodisi sprememba mnenj bodisi krepitev določenih mnenj. Kadar je avtor spreten manipulator besed, ali pa kadar je načrtovanje in usklajevanje distribucije močno koordinirano, je potencial za spreminjanje mnenja zelo velik. To označujemo kot neoprijemljiv vpliv, ker deluje neposredno na kognitivni ravni in ni zavestni proces za tistega, ki sprejema (učenca).
〉Učencec je naprošen, da v okviru učne naloge pripravi pregled/predstavitev industrije turizma na določenem geografskem območju. Opravi raziskavo o razpoložljivih turističnih nastanitvah in zmogljivostih ter najde ocene strank in ocene za dva glavna hotela na tem območju. Ta scenarij ima 2 zaključka:
Scenarij A. Eden od hotelov je na svoji spletni strani objavil ponarejene ocene, ki so zelo pozitivne, brez namigovanja, da je nekaj o hotelu in njegovih storitvah lahko nepopolno. Učenec in publika, za katero je predstavitev narejena, imata sedaj zelo pozitivno mnenje o hotelu in ga bosta, namesto drugega hotela, verjetno izbrala za svojo naslednjo rezervacijo. Tukaj manipulacijo opravi hotel, učenec pa to manipulacijo nehote razširi tudi na druge ljudi.
Scenarij B. V sistemu javnega ocenjevanja oceno objavi stranka, ki je bila zelo, zelo nezadovoljna s storitvijo prejeto v enem od hotelov. Napiše niz zelo negativnih ocen z anonimnim profilom. To spremeni skupno oceno hotela z 8,7 na 6,4. Tako bodo ljudje, ki vidijo te podatke, manj verjetno izbrali nastanitev. Poskus manipulacije s popolno izmišljeno vsebino opravi stranka hotela, učenec pa to manipulacijo brez vednosti razširi med druge ljudi.
〉Mlado družino v zdravniški ordinaciji opomnijo, da je čas za cepljenje njihovega dojenčka. Odločijo se, da bodo o cepivu informacije iskali na spletu. Sami niso seznanjeni s pojmi preverjanja dejstev in preverjanja virov in o tej temi nimajo predhodnega znanja. Zlahka najdejo zelo veliko manipulativnih spletnih strani, ki trdijo, da so cepljenja nevarna in da naj starši svojih otrok ne cepijo. Starši so zaradi grozljivih trditev prestrašeni in negotovi. Ne izvedejo ustreznega iskanja in ne dobijo informacij iz zanesljivih virov, podkrepljenih z znanstvenimi podatki ter postanejo žrtve manipulacije. Zdaj imajo močno in napačno mnenje o cepivih in ga bodo verjetno delili z drugimi. Učenci, ki pripravljajo učno nalogo o temi cepljenja, so prav tako verjetno podvrženi manipulaciji.
Oprijemljiv vpliv: neposredna uporaba vsebin pri učenju
Neposredna uporaba vsebine v novih učnih gradivih pomeni, da izvirna vsebina ni bila spremenjena. Izvirna vsebina je v novem gradivu otipljiva, opazna.
S tem slojem ocenjevanja ugotovimo, ali bo vsebina našla pot do usposabljanja/učenja vsebine v izvirni (ali le nekoliko spremenjeni - npr. skrajšani) obliki, vizualnem slogu ali besedilu. Če predpostavimo, da ima lahko več vrst informacij tako oprijemljiv vpliv (ker lahko zaznamo izvirnik), se lahko to giblje od popolnoma enake uporabe (npr. navajanja besedila ali podatkov) do zelo izprane uporabe (npr. kratka in ne-vsiljiva / ne poudarjena omemba). V večini primerov je gonilo ene ali druge uporabe pomembnost in povezanost izvirne vrste informacij z učnim gradivom, v katerega je vključena ali integrirana.
Ocenjujemo možnost samo neposredne uporabe - ne parafraziranje, nadgradnjo ali abstrakcije na podlagi izvirne vsebine (kar smo upoštevali prej v tabeli, glede na infiltracijski potencial in potencial za spreminjanje mnenja).
〉Učenec napiše nalogo raziskovalnega tipa o holokavstu. Najdejo spletno stran organizacije, ki zavrača holokavst. Če ne uporabljajo kritičnega razmišljanja ali podvomijo v znanstvene dokaze, preprosto kopirajo velik del besedila s spletnega mesta, ki vsebuje napačne in manipulativne trditve. To počnejo zato, ker se zdi, da gradivo, ki so ga našli, poskrbi za izdelavo naloge (relevantno za temo) in učitelj ni dal posebnih navodil, kako je treba preveriti vire in dejstva, zato je to najlažje storiti. Naloga je hitro opravljena (ker je bil izvorni tekst neposredno uporabljen, brez premisleka ali poskusa potrditve).
Izdelava in kompleksnost: raven podrobnosti
Ta postavka govori o stopnji obdelave in podrobnosti informacije. Gre za nekoliko drugačen vidik od preostalega stolpca. Verjamemo, da je to vidik, ki je pomemben in potencialno relavanten za razvoj algoritmov zaznavanja. Nanaša se na lastnosti podatkovnih elementov, kot so zapletenost vsebine / obdelava vsebine, ne glede na to, ali gre za eno samo izolirano izjavo, dejstvo, številko, ali je na voljo več dodatnih slojev za podporo dezinformativne trditve. Utemeljitev je, da bolj ko je razdelan del dezinformacij, večja je verjetnost, da (1) obstaja več izvorov informacij (organizirano / koordinirano) in / ali (2) je večje prizadevanje pri ustvarjanju dezinformacij.
Vendar se ta postavka po naravi nekoliko razlikuje od preostalega seznama. Mogoče bi bilo enako, če ne bolj praktično, razmisliti glede na model Jajčne lupine in njegov sugestivni seznam vprašanj, povezanih s kritično oceno določene informacijske postavke (IO1-F. Model jajčne lupine: vzpostavitev verodostojnosti informacij) in s tem povezano preverjanje dejstev in preverjanje virov.
* Kliknite sliko za povečavo!
〉Obstaja obsežna študija Matthewa Hindmana z univerze George Washington, objavljena oktobra 2018, ki prikazuje, kako se na Twitterju izvajajo zapletene operacije manipulacije in dezinformacije. (EN)
Študija je osredotočena na ameriško volilno kampanjo 2016 in povolilno obdobje. Gre za daljše branje, vendar ga toplo priporočamo!
Škodljiv vpliv na izobraževanje: nevarno območje
Za zdaj je nevarno območje posledica uporabe arbitrarnega praga. Njegov namen je pomagati usmeriti pozornost na vrste informacij, za katere se šteje, da imajo največji vpliv na izobraževanje in usposabljanje. Na ta način lahko kritični um vklopi opozorilo, ko zazna takšne vrste informacij, in odpravi težavo tako, da sproži nabor dejanj, kot sta predvsem preverjanje virov in preverjanje dejstev. Prav tako lahko pripelje do ocene situacije z uporabo štirih ključnih stebrov kognitivne znanosti, ki temeljijo na našem modelu: sistemska kavzalnost, motivirana kognicija, poudarki in enakovrednost okvirov, ter okvirji / uokvirjanje.
Predlagali smo tudi grafični prikaz tega skupnega kazalnika:
