IO1-F. Model jajčne lupine: vzpostavitev verodostojnosti informacij

Pri iskanju pragmatizma in osredotočanju nanj smo pripravili naslednji model za analizo in oceno verodostojnosti informacij. Na to gledamo, kot na predhodnika ustreznega preverjanja vsebine in preverjanja virov. Posledično ga ustrezno uporabljamo glede na uravnotežen kritični pristop do informacij, ki upoštevajo tudi čas in trud, potreben za popolno in temeljito preverjanje. Na pragmatični ravni so elementi modela zasnovani tako, da omogočajo celovito in zanesljivo, a hitro preverjanje ključnih elementov informacijskega telesa in nosilca.

Model jajčne lupine: strukturni pristop do informacij

L. SPOROČILNOST
Glava, aktualnost, vsebina, medij

S. STRUKTURA
Avtor, besedilo, metrike, vir

L1. GLAVA
Občutek strahu, negotovost, prevara

Glava je pogosto tisti del informacije, ki pritegne takojšnjo pozornost. Kritičen pogled na naslov z vsebinskega vidika bi vključeval preučitev namena pisanja (da ustvarja strah, negotovost ali prevaro (včasih imenovano tudi FUD)). Naslednji pogled bi lahko bil presoja o tem, ali glava želi sprožiti takojšnje ukrepanje, je senzacionalne narave, sporoča nepristranske informacije ali kaže jasno pristranskost, igra na čustveno privlačnost.

* Vprašanja glede strukture glave ali uporabe velikih tiskanih črk so obravnavana v S2. Struktura-Besedilo.

S1. STRUKTURA-AVTOR
Ime, vzdevek, avatar

Odsek informacij, ne glede na nosilca, ki prikazuje ime avtorja, vzdevek družbenih medijev, sliko profila / avatar, status uporabnika itd., je pomemben element za prikaz poskusa preverjanja tega podatka. Nenavadno ali lažno predstavljanje / zavajajoče črkovanje avtorskih nizov je zgodnje opozorilo za dezinformacijo. Slike / avatarji profilov, ki ne predstavljajo avtorja, lažno predstavljajo druge, uporabljajo uradne logotipe, imena itd., ne da bi bili z njimi povezani ali na kakšen drug način niso skladni s kontekstom medija / nosilca, so še ena rdeča luč.

L2. AKTUALNOST
Datum, zombi potencial, nihalni način

Aktualnost informacij je lahko zelo razkrivajoča: ali je datum sploh naveden, ali je res aktualni / najnovejši, ali je datum, ki ustreza novosti v naslovu, ali obstaja jasna povezava med datumom in dejstvi / dogodki, ki so predmet informacij. Podatke, ki se ponavadi zadržujejo ali se vsakič znova pojavljajo, vendar se pretvarjajo, da so novice, je treba skrbno pretehtati. Obstaja velika verjetnost, da so takšne informacije zavajajoče, ker so očitno ločene od trenutnega dogodka, ki je sprožil njegovo ponovno pojavljanje.

S2. STRUKTURA-BESEDILO
Velike črke, črkovanje

Raziskave in dokazi kažejo, da ljudje različno reagirajo na različne jezikovne strukture, ki so sicer logično enakovredne. Članki in formati sporočil v družabnih medijih to pogosto izkoriščajo, kar ima za posledico veliko uporabo velikih črk in poudarjeno oblikovanje. Drugi ključni element, ki ga je treba paziti, je, ali črkovalne in druge jezikovne napake kažejo na morebitne neskladje z drugimi elementi (avtor, vsebina, medij).

L3. VSEBINA
Doslednost, dejstvo ali mnenje, parodija, šala

Kritičen pogled na vsebino ali del zgradbe je pomemben za našo presojo. Morali bi si postavljati vprašanja, kot so: ali je tisto, kar sem prebral-a (videl-a, slišal-a) skladno v celotnem besedilu (video), ali je skladno z avtorjevim prejšnjim vzorcem vedenja/razmišljanja /pisanja, ali je skladno in usklajeno z dejstvi in ​​podatki, ki so na voljo?

Pomembno je ugotoviti, ali gre za vsebino o dejstvih ali mnenjih in, če je to avtor jasno izrazil. Ali je avtor informacij avtoriteta tega vprašanja? Ali ima avtor zgodovino pristranskih mnenj?

Nekoliko težja ocena bi bila, ali je vsebina resne narave ali gre za parodijo/šalo. Ni redko, da ljudje napačno interpretirajo parodijo in jo razširijo tako, da jo dvignejo v stanje dejstva. Dobro vprašanje glede celotne vsebine bi bilo: kdo je zainteresiran za to, da se informacija objavi in ali to izključuje manipulativne motive.

S3. STRUKTURA-METRIKA
Všečki, delitve, komentarji, doseg

Lažne in prevarantske informacije so pogosto predstavljene v vrstah informacij in strukturah, ki so uporabniku priljubljene ali poznane, npr. med FB/Instagram objavami. Podatki o lažnivih oglasih in zavajajoče oglaševanje običajno prikazujejo veliko število všečkov/delitev/komentarjev/sledilcev in celo ustvarijo lažne komentarje, ki se ne obnašajo na običajen način (npr. na videz podobnih komentarjev na FB ni mogoče klikniti/niso povezani s FB profili, jasna dominacija pozitivnih ocen z nesledljivo povezavo do avtorjev. Visoke številke niso pokazatelj večje verjetnosti, da informacije niso resnične, kljub temu pa zavajajoče izdelane vsebine ciljajo na veliko število, saj bodo ljudje bolj verjetno sprejeli nekaj za resnično, ko je videti, kot da je informacijo že sprejelo, podpiralo ali delilo veliko drugih ljudi.

L4. MEDIJ
Prevara/lažni medij, ustreznost slik

Obstaja veliko primerov lažnih spletnih strani ali posameznih informacij (objave, elektronska pošta, članki, komentarji, ocene izdelkov). Številne od njih je enostavno prepoznati po pomanjkljivi funkcionalnosti na mestih, kjer bi pričakovali, da jo boste našli: povezave, ki jih ni mogoče klikniti, nefunkcionalni meniji, slike besedila uporabljene namesto besedila, posnemanje in zavajajoči profili socialnih medijev, komentarji, teme, objave. E-poštne prevare, pri katerih ste obveščeni, da ste osvojili odlično nagrado ali prejeli dediščino, so le eni od številnih primerov. Enako velja za komunikacije, ki jih domnevno pošiljajo banke, davčni organi, večji ponudniki kurirskih storitev itd., ki poskušajo uporabnika zvabiti v posebno dejanje.

Slike (fotografije in videoposnetki) so med ključnimi cilji vseh načinov odkrivanja mis-in dezinformacij in prav je tako. Slike imajo močan in trajen vpliv na ljudi. Ustreznost (vključno z aktualnostjo) slik do trditve bi lahko segala od popolne (slika, ki prikazuje dejanje) do navidezne (potencialno dokazuje trditev, vendar ne neposredno), do ilustrativne (nevtralna glede podpore trditvi, lahko upodablja osebo, zgradbo, izdelek), do takšne, ki je popolnoma samostojna (ni pomembna za konkretno trditev, ampak je pustila močan čustveni vtis ali sprožila dejanje - npr.slika krvavega noža, ki je v članku o pogrešanem otroku). A ustreznost ni edini kazalnik. Slike so lahko resnične, tj. brez kakršnega koli posega; slike je moč spremeniti (npr. parodija) ali popolnoma predelati (z njimi manipulirati tako, da zavajajo). Hitro nastajajoče in razvijajoče se tehnologije danes omogočajo računalnikom, da ustvarijo slike iz besedila, ki so v celoti ponarejene, čeprav lahko izponjujejo merilo ustreznosti.

S4. STRUKTURA-VIR
Preglednost, URL

Vir je pomemben kot dejstvo za preverjanje informacij. Je vir jasno omenjen? Ali je mogoče slediti izvoru (ali obstaja sklic na izvorni vir ali povezava na izvirni material?). Lažne informacije so običajno strukturirane na način, da ponudijo izjavo ali dejanje, vendar ne nudijo dokazov, ki bi jih bilo mogoče preveriti. Razpoložljivi URL-ji so pomemben kazalnik v celotni oceni: spadajo v uradno organizacijo / institucijo; tesno posnemajo ime osebe, podjetja ali medija; kažejo na določen dokaz / vir ali je le splošna povezava do domače strani? Ali URL z dokazilom / virom pripada osebi ali subjektu, ki naj bi bil vir informacij (npr. državni / javni statistični urad) ali je URL tretje osebe? Praviloma najbolj zanesljiva vsebina povezuje do primarnega izvora, manj zanesljive vsebinske povezave do posrednikov / neimenovanih poročil, nezanesljive vsebinske povezave pa so brez dokazov ali povezav do dokazov.

Model jajčne lupine za analizo informacijskih elementov verodostojnosti

Model jajčne lupine je trenutno naš osnutek predloga modela za analitični pristop do informacijskih postavk z namenom vzpostavitve verodostojnosti informacij. Model pooseblja naše trenutno razumevanje njihove strukture (S) in pomenu vsebinskih (L) elementov.

Model jajčne lupine: popis praktičnih vprašanj

Vprašanja, ki lahko pomagajo ugotoviti verodostojnost informacije, so razdeljena v dve glavni kategoriji modela in nadalje razčlenjena po elementih. Ta seznam upoštevamo kot izhodišče in odobritev celotnega pristopa s strani partnerjev De Facto, ki bodo sprožili nadaljnje delo.

L. SPOROČILNOST
Vidiki obremenitve so osredotočeni na vsebino, njeno semantiko, slog in domneven pomen/občutek, ki se prenaša, ustreznost uporabljenega medija/nosilca, notranjo skladnost sporočila.

S. STRUKTURA
Strukturni vidiki se nanašajo na tehnične parametre in niso neposredno povezani z informacijami ali pomenom, ki ga nosi avtor.

L1. GLAVA
  1. Ali je naslov / glava sporočila senzacionalen/a?
  2. Ali naslov / glava izzove strah ali negotovost?
  3. Ali naslov / glava spodbuja / poziva bralce k dejanjem?
S1. STRUKTURA-AVTOR
  1. Kdo je avtor prvotne objave / informacije?
  2. Kdo objavlja / ponovno objavlja / deli?
  3. En avtor ali več avtorjev?
  4. Ali objava ustreza običajnemu avtorjevemu vsebinskemu profilu? Ali je skladna z objavami drugih avtorjev?
  5. Ali je avtor jasno označen?
  6. Ali je uporabniško ime / psevdonim / vzdevek preverjen?
  7. Ali je uporabniško ime / psevdonim / vzdevek podoben, ni pa povsem enak tistemu, ki ga ima izvirna oseba / organizacija, za katero se pretvarja?
L2. AKTUALNOST
  1. Ali je objava datirana in ali se trditev ali izjava nanaša na dogodek z določenim datumom?
  2. Če so informacije o podatkih, ali je znano / omenjeno časovno obdobje, za katerega so podatki najverjetneje veljavni?
S2. STRUKTURA-BESEDILO
  1. Ali obstaja veliko napačnega črkovanja, nerodne slovnice, strukture besedila in postavitve besedila?
  2. Ali je besedilo videti, kot da ga je izdelalo avtomatizirano orodje in ne oseba?
  3. Ali je možno, da je bilo besedilo posredovano prek programske opreme za strojni prevod?
L3. VSEBINA
  1. Ali je objava o ideologiji?
  2. Ali je objava o zelo kočljivi temi (religija, politika, rasa, narodnost)?
  3. Ali objava izzove strah, negotovost ali dvom?
  4. Ali objava vsebuje sliko, za katero besedilo navaja trditve ali predlaga povezavo do trditve?
  5. Ali je objava o dejstvih ali mnenjih?
  6. Ali je objava rezultat anket, tj. številčni rezultati, ki po definiciji niso natančni?
  7. Ali je možno, da je objava / informacija šala?
  8. Ali objava vsebuje veljavno povezavo URL, ki potrjuje vsebino?
  9. Ali najdete potrditev vsebine v drugih medijih?
  10. Če se objava nanaša na domnevno izjavo osebe, ali predlagana izjava ustreza običajnemu slogu in razmišljanju / govorjenju / pisanju te osebe?
  11. Če gre za infromacije o podatkih, ali je vir podatkov znan in omenjen?
S3. STRUKTURA-METRIKA
  1. Kakšno je število deljenja / všečkov / komentarjev?
  2. Kakšna je velikost objavne niti (npr. Twitter)?
  3. Ali se vam zdi verjetno, da je avtor / delitelj preveril dejstva / domnevna dejstva, preden je podatke preusmeril na vas / druge ljudi?
  4. Če objava deli vsebino, locirano v ločenem sporočilu / nosilcu, ali objava v skupni rabi vsebuje komentar ali stališče izjave delitelja ali je to prazno?
L4. MEDIJ
  1. Ste že prej videli sliko v drugem kontekstu? V kakšnem kontekstu se slika vsebine pojavi v rezultatih iskalnika? Ali se kontekst nanaša na trditev ali se ujema z njo?
  2. Ali so v besedilu fotografije ali videoposnetki, ki se ne nanašajo neposredno na trditve in izjave? Ali bodo verjetno izvzeti iz konteksta?
  3. Če na spletnem mestu berete / ocenjujete informacije, ali je spletno mesto popolnoma delujoče? Ali obstaja veliko neaktivnih / nenaključnih menijskih elementov ali velikih odsekov?
S4. STRUKTURA-VIR
  1. Ali je URL blizu avtentičnega, vendar ni povsem enak (tj. URL, ki posnema resničnega)?
  2. Če na spletnem mestu berete / ocenjujete informacije, ali je spletno mesto popolnoma delujoče? Ali obstaja veliko neaktivnih / nenaključnih menijskih elementov ali velikih odsekov?
  3. Ali publikacija omenja vir informacij?
  4. Ali objava vsebuje veljavno povezavo do vira?

Print Friendly, PDF & Email